Nekaj časa nazaj sem naletel na članek, kako je nekdo s pomočjo disket izdelal "daljinec", s katerim lahko njihov otrok predvaja željene vsebine na televiziji. To me je spomnilo, da imamo doma še kar precej starih disket, na katerih so verjetno še kakšni uporabni podatki.

Problem je v tem, da nimamo več nobenega računalnika, ki bi imel disketni pogon. Včasih smo jih sicer imeli kar nekaj, a smo jih odpeljali na odpad, ker so bili stari in "neuporabni".

Da bi rešil ta problem, sem najprej razmišljal, da bi kupil USB disketni pogon. Vendar pa se cena le teh giblje nekje med 20 in 40 EUR, zato sem z nakupom okleval. Prav tako sem nekje prebral, da USB disketni pogoni niso tako dobri kot stari IDE(?) disketni pogoni. Na srečo sem nekaj dni kasneje slučajno srečal dva prijatelja, ki se pri delu pogosto srečujeta s starimi računalniki. Kot nalašč so imeli v skladišču ravno še en računalnik, ki ima disketni pogon. Ker je bil računalnik tako ali tako namenjen na odpad, so ga prijazno podarili meni.

Zabava se začne

Po uvodnem čiščenju računalnika, sem ugotovil, da moji monitorji nimajo VGA priključka. Na srečo imamo doma še nekaj starih monitorjev, ki VGA priključek imajo. Z vso potrebno opremo sem tako računalnik prvič prižgal. Po nekaj dolgih minutah se je počasi naložil nek poslovni program. To me je malo presenetilo, saj sem pričakoval, da bodo diski pobrisani (računalnik je bil vendarle namenjen na odpad). Vendar pa me to ni preveč motilo, niti me ni zelo zanimalo, saj sem že od začetka nameraval na računalnik namestiti Linux.

Prvi poizkus namestitve Linuxa je spektakularno spodletel. Po obetavnem začetku se je namreč izpisalo opozorilo:

This kernel requires an x86-64 CPU, but only detected an i686 CPU.
Unable to boot - please use a kernel appropriate for your CPU.

Seveda. Pozabil sem, da je računalnik toliko star, da ima še 32-bitni procesor. Specifikacije računalnika so sledeče:

• Intel(R) Pentium(R) 4 CPU 3.00GHz
• 2x 256 MB SDRAM
• 80 GB HDD

To pomeni, da sem moral poiskati 32-bitni operacijski sistem, ki bo deloval na 512 MB RAM-a. Najprej sem želel uporabiti LMDE 6, a sem nato ugotovil, da le ta zahteva najman 2 GB RAM-a. Na srečo pa še obstaja 32-bitna različica Debian 12. Minimalne sistemske zahteve zanj so:

To je pomenilo, da bom morda moral uporabljati operacijski sistem brez grafičnega vmesnika. A sem upal, da temu ne bo tako. Na strani, kjer so navedene minimalne sistemske zahteve piše tudi:

It is possible to run a graphical desktop environment on older or low-end systems, but in that case it is recommended to install a window manager that is less resource-hungry than those of the GNOME or KDE Plasma desktop environments; alternatives include xfce4, icewm and wmaker, but there are others to choose from.

Med namestitvijo, ki je potekala bolj kot ne brez težav, sem se odločil, da namestim LXDE namizno okolje. Vse skupaj je trajalo kar nekaj časa, a na koncu se je računalnik prižgal brez težav, prav tako se je naložilo namizno okolje. Med normalnim delovanjem računalnik uporablja okoli 190 MB RAM-a, kar je manj kot polovica. Sploh ni slabo.

root@kista:~# free -mh
               total        used        free      shared  buff/cache   available
Mem:           481Mi       192Mi        34Mi        58Mi       324Mi       288Mi
Swap:          500Mi          0B       500Mi

Prenašanje podatkov iz disket

Delujoč operacijski sistem je pomenil, da je napočil čas, ko preverim, ali disketni pogon dejansko deluje.

Prva disketa, ki sem jo preizkusil, ni delovala. Malo sem se že vstrašil, a sem poizkusil še enkrat, tokrat z drugo disketo. Izkazalo se je, da disketni pogon deluje, saj je drugo disketo prebralo brez težav.

Da bi lahko prenašal podatke iz disket na svoj osebni računalnik, sem enega od starejših USB ključev (USB 3.0, 4 GB) formatiral na FAT32 datotečni sistem. (Tudi NTFS ali ext4 datotečni sistem bi verjetno deloval, vendar pa so datoteke na disketah tako majhne, da sem se raje odločil za FAT32.)

Nato sem iz vsake diskete, za katero sem bil mnenja, da vsebuje pomembne podatke (predvsem slike in stare dokumente), le te presnel na USB ključek. Ta postopek je potekal večinoma brez težav. Kljub temu pa se tu in tam najde kakšna disketa, kjer so podatke že delno poškodovani in posledično neberljivi. Dober primer so slike, kjer včasih kakšen del slike enostavno manjka.

Kaj sledi?

Za zdaj bo računalnik ostal v pisarni. Mislim, da imajo tudi stari starši še nekaj disket doma, tako da moram preveriti, če je tudi tam kaj, kar bi bilo dobro prenesti iz disket.

Kasneje pa bo računalnik verjetno prestavljen v "skladišče". Definitivno pa bo ostal doma in ne bo šel na odpad. Kdo ve, mogoče nam pa še kdaj v prihodnosti pride prav. Sploh, če najdemo še kakšne stare diskete.