gumijasta račka \(^o^)/

ERO23


To je kratka zgodba, ki sem jo prvotno napisal za nalogo pri predmetu angleščine v srednji šoli. Pri nalogi smo bili omejeni na maksimalno 100 besed, kar je zahtevalo kar precej truda. Sploh, ker sem želel napisati dobro zgodbo. Mislim, da mi je kar dobro uspelo.

Spodaj je na voljo tudi slovenski prevod, ki sem ga napisal kasneje.


Original

Suddenly she woke up, her vision all foggy.
“Where am I?”, she thought. Her vision was starting to come back.
“Hello,” she said. Nobody answered. “Hello! Can anybody hear me?”
“Good morning.” said the voice. “You were asleep for 42 years. We will soon reach our destination. Get ready.”
Now she remembered. Earth was gone. And she was, among countless others, sent on a mission to colonise a new planet. “Did we make it?”
By now she got up and was standing in front of a window. She saw it. Big, green and blue. Just like Earth was. ERO23 was floating in the distance.
“So, that’s where we start over, then.”

Slovenski prevod

Nenadoma se je prebudila, njen vid ves meglen.
“Kje sem?”, je pomislila. Vid se ji je počasi začel vračati.
“Halo,” je rekla. Nihče ni odgovoril. “Halo! Me kdo sliši?”
“Dobro jutro.” je rekel glas. “Spali ste 42 let. Kmalu bomo prispeli na cilj. Pripravite se.”
Zdaj se je spomnila. Zemlje ni bilo več. In ona je bila, med mnogimi drugimi, poslana na odpravo, da naseli nov planet. “Nam je uspelo?”
Zdaj je stala pred oknom. In videla ga je. Velik, zelen in moder. Takšen kot je bila Zemlja. ERO23 je lebdel v daljavi.
“Tukaj torej začnemo znova.”

Odgovori preko e-pošte